Seminarska naloga
VIŠINSKE IZGUBE V TERMOPLASTIČNIH
CEVEH ZA PRETOK TEKOČIN POD TLAKOM
Head loss in termoplastic pipes under preasure
KAZALO
1.Povzetek
2.Uvod
3.Matematične osnove
4.Razčlenitev
problema na faze
5.Opis rešitve
problema
6.Program
7.Zaključek
1.Summary
- presentation of used symbols
Name of symbol |
Mark | Unit |
Average velocity | v
| m/s |
Average internal diameter | d
| m |
Head loss | h | m
|
Head drop | J
| m/m |
Reynolds number |
Re | / |
Kinematic viscosity |
V | m2/s |
Pipe length | l
| m |
Temperature of liquid |
t | oC |
Temperature correction factor
| kt | / |
- summary of how program is done
Program is based on standard, so if you want to use the program
you have to give some data, and that is fluid velocity, average internal
diameter of pipe, kinematic viscosity if the fluid is not water, pipe length
and temperature of liquid. Then the program assess the Reynolds number
which is used for selection of which formula to use for calculate the head
drop in pipe. When the Reynolds is calculated program choose between two
formulas and it picks one and calculate the head drop. After that, program
make temperature correction and correction if the choosen fluid have diffrent
kinematic viscosity than water. Temperature correction is based on table
which is present in mathematical bases. At the and program calculate head
loss with formula which is also present in mathematical bases.
1.Povzetek
- predstavitev uporabljenih simbolov
Naziv veličine |
Oznaka | Enota |
Povprečna hitrost | v
| m/s |
Notranji premer cevi | d
| m |
Izgube | h | m
|
Izgube na meter | J
| m/m |
Reynoldsovo število |
Re | / |
Kinematična viskoznost |
V | m2/s |
Dolžina cevi | l
| m |
Temperatura tekočine |
t | oC |
Temperaturni korekcijski faktor
| kt | / |
- povzetek delovanja programa
Program je po standardu narejen tako, da uporabnik vnese
hitrost tekočine, notranji premer cevi, kinematično viskoznost
snovi v kolikor to ni voda, dolžino cevi ter temperaturo te tekočine.
Nato program izračuna Reynoldsovo število, ki služi za izbiro
formule za izračun izgub na meter. Ko je Reynolds določen se
izračuna izgube na meter za vodo ter se nato koregira na izbrano
tekočino. Na koncu pa se izvede še interpolacija temperaturnega
faktorja in končni izračun izgub na meter ter končni rezultat,
ki pa so izgube v cevi.
2.Uvod
Program izračunava vrednost višinskih izgub, ki
se pojavijo v plastičnih ceveh pod tlakom in sicer računa izgube
v metrih. Izgube so odvisne od notranjega premera cevi, vrste tekočine
oziroma njene kinematične viskoznosti, hitrosti tekočine v cevi
ter od temperature te tekočine. Tako program izračuna izgube, ko
dobi te vhodne podatke. Same enačbe za izračun izgub so dokaj
preproste, vendar pa jih je več, katero pa uporabimo pa zavisi od
Reynoldsovega števila, ki ga program izračuna ter nato preko IF
stavka izbere ustrezajočo formulo. Največji problem pa je
interpolacija temperaturno korekcijskega faktorja, ki pa je ravno tako
narejena preko IF stavkov. Ostali izračuni pa so enostavni, tako da
ostane samo še izpis rezultatov, ki se izpišejo v za to
določena mesta na ekranu.
Nazaj na kazalo
3.Matematične
osnove
- izračun J0 - za vodo pri 20 oC:
- izračun Jx - za x-o tekočino drugačno od vode:
- temperaturni korekcijski faktor:
- temperaturna korekcija:
- izračun višinskih izgub:
Predstavitev formul iz dodatka A:
- Chezy formula:
rh-hidravlični radij
A-koeficient
- Hagen and Poiseuille formula:
di-notranji premer cevi
v-dinamična viskoznost
g-gravitacijski pospešek
- Reynolds number:
- Von Karman formula:
- Colebrook formula:
0,001-k-0,007 za plastične cevi
- Hazen-Williams formula:
C-Hazen-Williamsov koeficient
- Strickler formula:
- Blasius formula:
- Tison formula:
- Samo za plastične cevi razvita formula:
- SNV formula:
Nazaj na kazalo
4. Razčlenitev problema na faze
Proglam je razčlenjen na 6 delovnih faz, in sicer
naslednjih:
Faze | Opis |
1 | Izračun
Reynoldsovega števila |
2 | Izračun izgub za
vodo pri 20 oC |
3 | Interpolacija oziroma
določitev temperaturno korekcijskega faktorja |
4 | Izračun
temperaturno koregiranih izgub |
5 | Izračun izgub za
podano tekočino |
6 | Končni
izračun izgub glede na dolžino cevi |
V programu je vsaka faza izdelana posebej kot funkcija, nato
pa so vse funkcije skupaj združene v celoto.
5. Opis rešitve
problema
- faza 1 (Izračun Reynoldsovega števila )
Reynoldsovo število se enostavno izračuna
po zgoraj prikazani formuli. Podatke za izračun pa mora podati uporabnik.
In to je hitrost medija, notranji premer plastične cevi ter
kinematično viskoznost medija, ki se pretaka po cevi.
- faza 2 (Izračun izgub za vodo pri 20 oC )
Standardni preračun je narejen tako, da se
računa izgube za vodo pri 20 oC, nato pa se te izgube s faktorji in
razmerji koregira za podano temperaturo in medij. Tako se mora najprej
določiti izgube kot, da se voda pretaka po cevi. Ta izračun zavisi
od vrednosti Reynoldsovega števila, tako da sta na voljo dve formuli
, katero pa uporabimo, pa je omejeno z vrednostjo Re. Tako mora program
izbrati pravo in izračunati izgube. To je storjeno z naslednjim delom
programa:
function izgube(d,v,Re)
{
if (Re>=4000 && Re<150000)
{
var J=5.37*0.0001*(Math.pow(d/1000,-1.24)*Math.pow(v,1.76));
return J;
}
else if (Re>=150000 && Re<1000000)
{
var J=5.79*0.0001*(Math.pow(d/1000,-1.20)*Math.pow(v,1.80));
return J;
}
else {
var J="Podatki ne ustrezajo standatdnemu izračunu!";
return J;
}
}
- faza 3 (Interpolacija temperaturno korekcijskega
faktorja )
Temperaturno korekcijski faktor je v standardu
zapisan v dveh tabelah, ki zavisita od Reynoldsovega števila. V tabelah
je v odvisnosti od temperature zapisan korekcijski faktor. Temperatura v
tabeli se povečuje za pet stopinj celzija tako, da je potrebno za
vmesne temperature ta faktor interpolirati. To je v programu narejeno
s pomočjo IF stavka, ki v prvi fazi izbira glede na Reynoldsovo
število, v drugi fazi pa glede na podano temperaturo. Del tega programa
je spodaj tudi izpisan:
function interpolacija(x,Re)
{
var y;
if (Re>=4000 && Re<150000)
{
if (x>=0 && x<5)
{
y=1.148+((1.105-1.148)/(5-0))*(x-0);
return y;
}
else if (x>=5 && x<10)
{
y=1.105+((1.067-1.105)/(10-5))*(x-5);
return y;
}
else if (x>=10 && x<15)
{
y=1.067+((1.033-1.067)/(15-10))*(x-10);
return y;
}
else if (x>=15 && x<20)
{
y=1.033+((1-1.033)/(20-15))*(x-15);
return y;
}
else if (x>=20 && x<25)
{
y=1+((0.972-1)/(25-20))*(x-20);
return y;
}
else if (x>=25 && x<30)
{
y=0.972+((0.947-0.972)/(30-25))*(x-25);
return y;
}
else if (x>=30 && x<35)
{
y=0.947+((0.925-0.947)/(35-30))*(x-30);
return y;
}
else if (x>=35 && x<40)
{
y=0.925+((0.904-0.925)/(40-35))*(x-35);
return y;
}
else if (x>=40 && x<=45)
{
y=0.904+((0.885-0.904)/(45-40))*(x-40);
return y;
}
else {
y="Podatki ne ustrezajo standardnemu izračunu!"
return y;
}
- faza 4 (Izračun temperaturno koregiranih izgub )
Po izračunu temperaturno korekcijskega faktorja
se predhodno izračunane izgube koregirajo po enačbi navedeni v
matematičnih osnovah. To je preprost izračun ko korekcijski faktor
le pomnožimo z izgubami za vodo pri 20 oC.
- faza 5 (Izračun izgub za podano tekočino)
Ker imajo tekočine različne kinematične
viskoznosti, so tudi izgube različne. Zato je potrebno izgube, ki so
Izračunane za vodo koregirati za razmerje med viskoznostima med vodo
ter podane tekočine. Kot je videti iz enačbe, ki je podana v
matematičnih osnovah je ta izračun odvisen tudi od velikosti
Reynoldsovega števila od katerega zavisi faktor b. Zato program zopet
preko IF stavka določi faktor b ter nadalje izračuna vrednost
izgub za podani medij oziroma tekočino. To je podano v spodnjem delu
programa.
function izgube1 (V1,J,Re)
{
if (Re>=4000 && Re<150000)
{
var Jx=J*Math.pow((1.01/V1),0.24);
return Jx;
}
else if (Re>=150000 && Re<=1000000)
{
var Jx=J*Math.pow((1.01/V1),20);
return Jx;
}
else {
var Jx="Podatki ne ustrezajo standardnemu izračunu!";
return Jx;
}
}
- faza 6 (Končni izračun izgub glede na
dolžino cevi )
Ko program izračuna dejanske izgube za podano
tekočino, moramo te izgube samo še pomnožiti z dolžino
cevi, ker so predhodno izračunane izgube izražene na en meter cevi.
Tako dobimo končni rezultat, kar so izgube v cevi izražene v metrih.
6. Program
VHOD V PROGRAM - START THE PROGRAM
7. Zaključek
Standardni preračun višinskih izgub je dokaj
enostaven saj moramo uporabiti le štiri formule za končni
rezultat. Zato je temu primerno enostavno napisan tudi program, ki je lahko
razumljiv za vse uporabnike. Zaradi enostavnosti pa je malo bolj obsežen,
vendar za samo funkcijonalnost to ni tako pomembno.
Nazaj na kazalo