Študent: Miha Kermc
Predmet: Računalniško podprto konstruiranje
Mentor:Jože Tavčar
Datum: 1998.09.06.
Tema seminarske naloge:
v programskem jeziku JavaScript
Kazalo vsebine
Vaje pri predmetu Računalniško podprto konstruiranje se sestojijo iz dveh delov. V prvem delu se študentje seznanijo z osnovami modeliranja na grafičnih postajah ter z metodami analize s končnimi elementi. Vaje potekajo v skupinah v predavalnici ali v LECAD-u. Drugi del vaj pa je seminarske narave, kjer študentje sami poizkušajo rešiti zadano nalogo, ob pomoči mentorja. Rezultat tega dela vaj je tudi to poročilo oziroma seminarska naloga.
Kot nam že sam naslov pove, je bilo v okviru seminarja potrebno izdelati program za izračun življenske dobe ležajev. Pri izračunu so znani izhodiščni podatki:
Program naj bi s temi podatki in z znanim tipom ležaja izračunal:
Program naj bi bil napisan v programskem jeziku JavaScript.
Za preračunavanje ležajev na življensko dobo, obstaja več postopkov, ki so v osnovi enaki, razlikujejo pa se po načinu določevanja posameznih koeficientov. Kot osnovo za reševanje dane naloge je bil izbran postopek, ki ga za svoje izdelke predlaga švedski proizvajalec SKF.
Pred začetkom programiranja, pa je bilo potrebno spoznati osnove programskega jezika JavaScript. JavaScript je programski jezik, katerega koda se zapiše v HTML dokument, interpretira pa se v brskalnikih, kot sta Netscape Navigator, verzija 2.0 in novejše, ter Microsoft Internet Explorer 3.0 in novejši. Sama sintaksa oziroma ukazne strukture pa so enake kot jih najdemo v jeziku C, zato je vsaj osnovno poznavanje le-tega dobrodošlo pri programiranju v JavaScript-u.
Program zaženemo tako, da v ustrezen brskalnik naložimo datoteko lezaj1be.htm . Ta se lahko nahaja na lokalnem disku ali pa jo lahko naložimo preko mreže oziroma interneta. Ko datoteko odpremo, se nam odpre glavno okno programa. V prvem delu se pokažejo štiri risbe ležajev različnih vrst s pripadajočimi meniji, s pomočjo katerih lahko izberemo željeno vrsto in velikost ležaja. Zaenkrat so na voljo le štiri vrste ležajev in po pet različnih velikosti za vsako vrsto ležajev.
V drugem delu dokumenta se pojavijo prazna okenca, v katera vpišemo podatke, po katerih sprašuje program. Ko vpisujemo podatke, pridemo do okenca, ki nas sprašuje po velikosti faktorja obratovalnih pogojev a23. Opazimo lahko gumb z istoimensko oznako in ko ga kliknemo, se odpre novo okno v brskalniku. V oknu se nam predstavi postopek določevanja faktorja a23, izračunajo se potrebne vrednosti, uporabniku pa ostane le še odčitanje vrednosti iz diagrama. Odčitano vrednost nato vpišemo v okence v glavnem oknu, okno Določitev a23, pa lahko zapremo.
Ko vpišemo vse podatke, jih potrdimo s klikom na gumb z imenom Potrdi. S klikom na gumb Rezultati, pa odpremo novo okno z imenom Rezultati, v katerem se izpišejo podatki o ležaju, podatki o obremenitvah ter izračunane vrednosti. Okno je opremljeno tudi z ukaznim menijem, v katerem lahko najdemo tudi ukaz Print, s katerim lahko natisnemo vsebino okna.
Za ponoven zagon programa kliknemo gumb Reload v našem brkljalniku, s katerim ponovno naložimo stran. Potrebne je ponovna izbira ležaja in vnos podatkov, spremenimo pa lahko le posamezne vrednosti ter popravke potrdimo in izpišemo rezultate.
Reševanja seminarske naloge sem se lotil kot začetnik, tako v uporabi HTML-ja, kot tudi v programiranju v C-ju. Zato sem veliko časa porabil za spoznavanje programskega jezika, predvsem zato, ker je knjižna literatura težko dostopna. Zato sem si največ pomagal s priročniki v elektronski obliki, ki se nahajajo na internetu. Program je zato napisan primerno nivoju znanja in bi se ga dalo tudi izboljšati. Spremenili bi lahko način izbiranja vrst ležajev in razširili bazo podatkov o ležajih. Vendar pa je to že naloga, ki po zahtevnosti presega nivo vaj pri predmetu Računalniško podprto konstruiranje.