IZRAČUN KARAKTERISTIK TANKOSTENIH ZAPRTIH PROFILOV ŠTEVILKA 8.2

Abstrackt

• Rotacija točke v koordinatnem sistemu

• Translacija točke v koordinatnem sistemu

• Skaliranje točke v koordinatnem sistemu

• Povsem na začetku so definirane globalne spremenljivke programa, sledijo funkcije programa
  

• S klikom na določen gumb kličemo posamezne funkcije, in vnašamo podatke za izračun in izris lomljenke in krožnega prereza

• ko so vnešeni podatki o lomljenki lahko sledi izračun lomljenke
  

• izračun dolžine posameznega dela lomljenke(l[j] ( j pomeni številka podatka oziroma dela lomljenke))
  

• izračun površine posameznega dela lomljenke(A[j]) in celotne površine lomljenke(As)
  

• določitev težiščnih koordinat posameznega dela lomljenke glede na osnovni koordinatni sistem(x,y)
  

• določitev statičnih momentov glede na osnovni koordinatni sistem (x,y)(SyiAi,SxiAi) in določitev staičnih momentov za celotno lomljenko (Sxs,Sys)
  

• določitev težiščnih koordinat celotne lomljenke (x0,y0) s pomočjo celotnih statičnih momentov in površine lomljenke
  

• izračun glavnih vztrajnostnih momentov za posamezne dele lomljenke(Ix[j],Iy[j])
  

• vztrajnostna in deviacijski moment glede na težiščni osi lomljenke za posamezne dele lomljenke, zaradi rotacije delov lomljenke glede na težiščni osi(Iu[j],Iv[j],Iuv[j])
  

• izračun celotnih vztrajnostnih momentov in deviacijskega momenta za težiščni osi lomljenke(Itx,Ity,Ixy)
  

• izračun glavnih vztrajnostnih momentov lomljenke(I1,I2)
  

• izračun kota glavne vztrajnostne osi glede na težiščno os
  

• izračun maksimalnih oddaljenosti ogljišč lomljenke od glavnih vztrajnostnih osi prereza
  

• izračun maksimalnih vrednosti koordinat točk lomljenke (X1max,Y1max)
  

• izračun meja za izris lomljenke(XXMAX,YYMAX)
  

• določitev točk za izris glavnih osi glede na maksimalne kordinate(XXMAX,YYMAX) in glede na kot glavnih osi(fi)
  

• izračun točk za izris delov lomljenke(X11,Y11) (pravokotnikov) glede na osnovne podatke, oziroma koordinate točk(X1,Y1) ter glede na kot delov lomljenke glede na težiščni osi(dvaalfa[j], x0,y0)
  

• izračun glavnih odpornostnih momentov(W1,W2) v odvisnosti od (I1, I2, u1max, u2max) glavnih vztrajnostnih momentov in maksimalnih razdalj osnovnih točk lomljenke od glavnih osi
  

• prvi pride v poštev vnos transformacijskih koeficientov
  

• sledi izračun transformiranih točk na osnovi točk, ki so bile določene pri izračunu lomljenke s pomočjo enačb, ki so podane pod točko 2.8. zgoraj v poročilu
  

• nove spremenljivke in nova polja so definirana globalno na začetku programa
  

• najprej se vnesejo osnovne dimenzije krožnega prereza: težišče(xT,yT), polmer(R)kroga, debelina valja(SS)
  

• sledi izračun vztrajnostnih momentov za težiščni osi(Ia,Ib), polarnega vztrajnostnega momenta(Ip), odpornostnega momenta za težiščni osi(Wa,Wb)
  

• izračun točk za izris krožnega prereza(difX[j], difY[j], difXN[j], difYN[j], difXZ[j], difYZ[j])
  

• izračun točk za izris težiščnih koordinatnih osi(XX[j], YY[j])
  

• izračun maksimalnih koordinat krožnega prereza(XXMAX, YYMAX)
  

• vnos transformacijskih koeficientov, ko je narejen vnos krožnega prereza in izračun krožnega prereza
  

• izračun transformacijskih koordinat točk krožnega prereza s pomočjo enačb, ki so podane pod točko 2.8. v poročilu
  

• nova polja in točke so gobalno definirane na začetku
  

• pod pogojem da so vnešene koordinate prereza in pod pogojem da imamo izračunane ostale koordinate tankostene lomljenke ali krožnega prereza ali izračunane transformacijske točke, lahko izrišemo enega od izračunanih primerov
  

• Program je izveden tako, da preko vnosnih tekstovnih polj in izbirnih gumbov podajaš dimenzije lomljenke ali krožnega prereza in tudi koeficiente (velikosti ) transformacije
  

• s pomočjo ostalih izbirnih gumbov kličeš posamezne funkcije napr. izračun, transformacijo, izris. Pomembno je da uporabnik uporabi pravilno zaporedje gumbov oziroma klice funkcij (ne moreš izrisati ali izračunati prereza, če ne podaš prej osnovnih podatkov. Se pravi pravilno zaporedje klicev funkcij je sledeče:
  
  • Vnos podatkov
  • Izračun tankostene lomljenke ali krožnega prereza
  • • Ali izpis rezultatov
    • Ali vnos transformacije
    • Ali izris
  • Izračun transformacije
  • Izris

• nepravilen klic funkcij bo onemogočil delovanje programa. Zato bi bila mogoče bolša izvedba programa v tem smislu, da bi se za vsako funkcijo odprlo posamezno uporabniško okno, ki bi omogočilo izvajanje ene funkcije, ko pa bi bila ta funkcija opravljena, pa bi le ta omogočila odprtje naslednjega okna in izvajanje naslednje funkcije. Prednost bi bila enostavnejsa uporaba programa, oziroma vodljivost uporabnika programa