Stožčasti ležaj
Kazalo:
1. Abstract
This document present some basics of
2D geometrics. Main propertis are translation, rotation and scalation in
X - Y field. For this presentation is used graphics library Phigs. The
example is cone bearings
2. Uvod
Bistvo naloge je vezano na samostojno
programiranje v določenem programskem jeziku. Študent je moral osvojiti
uporabo transformacijskih matrik za translacijo, skaliranje in rotacijo
prikazanih elementov, torej transformacije v 2D ravnini. Pri tem je moral
uporabiti grafično knjžnico PHIGS, ki pa služi tudi za prikazovanje
predmetov v 3D ravnini.
3. Definicija naloge
Predmet prikaza je stožčasti ležaj.
Program naj omogoča prikaz določenega ležaja glede na izbor gredi in
prikaz le tega kot samostojen detajl ali kot sklop z vležajeno gredjo.
Omogočena mora biti možnost postavitve na določeno mesto na risalni
ravnini. V prikazu morata biti obe osi X inY označeni. V nadaljevanju
morajo biti prikazane možnosti geometrijskih transformacij. To pa so premikanje
v smeri X in Y (naprej in nazaj), skaliranje in rotacija okoli osi pravokotne
na ravnino X-Y. Te funkcije morajo biti izvedene tako, da se izvaja interaktivno
z izbiro v menujih ali vnosom potrebnih vrednosti.
Uporabi programski jezik JavScript,
možno tudi Fortran ali C, skupaj z emulacijo knjiznice PHIGS.
4. Skica detajla
ležaja in uležajanje gredi
5. Teoretične osnove
6. Program in programiranje
6.1. Predstavitev
Pri programiranju sem uporabil programski
jezik Fortran. Program zato deluje v MS-DOS okolju in je zapisan v EXE
kodi in ne v HTML obliki kot je to pri JAVASCRIPTU. Program se uporablja
z vnašanjem željenih parametrov in ne s klikanjem na določene gumbe,
kar pa ne pomeni, da uporaba ni enostavna. Program je napisan v urejevalniku
teksta EditPlus in ga prevedel v EXE kodo z GNU-jevim prevajalnikom, ki
ga podpira mnogo računalniških jezikov. Prevajalnik hkrati ugotavlja
in sporoča morebitne napake pri programiranju.
Poleg datoteke EXE potrebuje program
za delovanje še podatkovne datoteke s končnico DAT, kjer so zapisani
osnovni parametri določenega ležaja. Podatki za ležaje so shranjeni
v datoteki Mere.dat.
6.2. Opis postopka programiranja
Program je sestavljen iz glavnega programa
in iz več podprogramov, ki se izvajajo v določenih zaporedjih in določenih
zankah ter se med sabo poljubno združujejo. Na začetku so navedeni parametri
in spremenljivke in so podani samo enkrat. Potem program odpre podatkovno
datoteko, ter s tem prebere osnovne dimenzije za izračun in izris izbranega
ležaja. S pomočjo teh podatkov programa izračuna koordinate 140 oglišč
vijaka, ki sem jih označil z spremenljivko OG. Podatki so vstavljeni v
mm. Nato sem definiral 140 stranic z oznako ST, ki povezujejo oglišča.
Nato se delovna postaja Phigs odpre, pojavi se grafično okno in izriše
se željen ležaj v prvotni velikosti, ki se lahko določa poljubno. Nato
se pojavi menu, kjer so navedene glavne funkcije programa. Ko uporabnik
izbere naprimer rotacijo, program izbriše vsebino grafičnega okna ter
kliče podprogram za rotacijo, izračuna nove koordinate točk glede na
vneseni kot uporabnika in izriše novo sliko. Podobno je tudi pri izbiri
translacije in skaliranja. Če uporabnik izbere funkcijo "na začetek programa",
se grafično okno oziroma postaja zapre in uporabnik lahko izbere drug
ležaj. Funkcija "izhod iz programa" zapre najprej grafično postajo Phigs,
potem se prekine izvajanje programa.
Program je priložen v datoteki
"lezaj.txt". Za lažje razumevanje sem pisal zraven komentarje.
6.3. Slike in primeri iz programa
Slika ponazarja primer rotacije okoli
Z osi
Legenda:
Svetlo modra=ležaj=gred
6.4. Zagon programa
Datoteke, ki so potrebne za zagon programa
so združene v eni datoteki oblike ZIP. Pogoj za delovanje programa je,
da so posnete v istem direktoriju.
Program Stožčast ležaj
7. Zaključek
Z izdelavo te naloge sem se malo bolje
seznanil z programsko jezikom Fortran skupaj z uporabo grafične knjižnice
PHIGS. Obnovil sem tudi matematično znanje, ki se navezuje na matrike
za 2D transformacije.
Kot sem že prej omenil, bi lahko
bil program boljši, če bi bil napisan v Java scriptu, hitrejša je uporaba,
pa tudi estetsko je lepše. Vendar bi se dalo tudi v Fortranu boljše narediti.
Namesto vnašanja faktorjev za trasformacije, pa bi lahko uporabljal določene
tipke. Naprimer pri skaliranju bi določil faktor1.1, potem bi stiskal
določeno tipko. Za nasproten proces bi uporabil faktor 0.9. Podobno bi
uporabil pri rotaciji in translaciji.
8.Literatura
1. Standard
2. Jože Petrišič: FORTRAN, FS
Ljubljana,1994
9.Download program
Avtor:
Marko Mišič