Povzetek

Delovanje tehničnih sistemov lahko razložimo s pomočjo fizikalnih zakonov, zakaj jih torej ne bi mogli uporabiti tudi za samo snovanje? Iz funkcije snovanega tehničnega sistema je potrebno izluščiti značilno začetno povezovalno spremenljivko s katero se iščejo ustrezni fizikalni zakoni. Ker običajno en fizikalni zakon ne zadostuje za zasnovo tehničnega sistema, jih s povezovalnimi spremenljivkami povežemo v verigo zasnove. Veriga zasnove ni samo veriga sodelujočih fizikalnih zakonov ampak le-ti v verigo posredno vnesejo tudi osnovne oblikovne modele z osnovno geometrijo in osnovnimi snovnimi značilnostmi (kar je predstavljeno s fizikalnim zakonom komplementarnimi osnovnimi shemami). Prototip računalniško podprtega snovanja temelji na predstavljenem preskriptivnem modelu snovanja.

Figure 4: Viri konstruiranja; fizikalni zakoni - osnovni in potencialno največji vir snovanja.

Figure 5: Ideja veriženja abstrakcij fizikalnih zakonov in komplementarnih osnovnih shem

Figure 6: Vloga operatorjev; abstrakcije fizikalnih zakonov kot operatorji

Figure 7: Histogram verig zasnove za el. napetost $U$ kot izhodno spremenljivko; histogram je dobljen s programom SNOFI, ki temelji na algoritmu, sestavljenim na osnovi zgoraj predstavljene ideje veriženja abstrakcij fizikalnih zakonov Program npr. generira 752 verig zasnove (različnih dolžin, t.j. različnega števila abstrakcij fizikalnih zakonov v verigi) tehničnih sistemov