UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA STROJNISTVO
                        LECAD

                                                                    SEMINARSKA NALOGA
                                               RACUNALNISKO PODPRTO KONSTRUIRANJE
                                                              Verizni prenos
                                                                                    Verzija:  1.001
 
 

                                                                    Avtor: STANOJEVIC Goran
                                                                    Mentor: mag. Kos dipl. ing.
                                                                    Prof. dr. Duhovnik
  Zagon programa

KAZALO
 

 1. UVOD

Nacin opravljanja programskega dela vaj temelji na samostojnem delu studenta v sodelovanju s mentorjem posamezne naloge. Rezultat naloge je delujoc in potrjen program, porocilo v obliki HTML in predstavitev naloge pred avditorijem.
 

DEFINICIJA NALOGE:
Izbral sem si aplikativno nalogo, saj menim, da mi bo v prihodnje najbolj koristila.
Program preracuna VERIZNI PRENOS, in sicer:
1. Udarno moc verige,
2. Izbere tip verige,
3. Izracuna stevilo zob vecjega veriznika,
4. Izracuna stevilo clenkov in dolzino verige,
5. Izracuna tocno medosno razdaljo,
6. Izracuna kinematska premera prvega in drugega veriznika,
7. Izracuna hitrost in vlecno silo verige,
8. Izracuna lomno silo verige ter
9. Varnostni faktor proti lomu vereige.

Naloga je resena v programskem jeziku JavaScript.
 
 

 2. TEORETICNI DEL - VERIZNI PRENOS

Pri veriznem prenosu se prenasa moc - podobno kot pri zobatem jermenu z obliko. Verizni prenos se uporablja tam, kjer je jermenski prenos nemogoc zaradi majhne medosne razdalje, prostorskih ali drugih nevsecnosti. Verizni prenos z majhno medosno razdaljo in majhnim objemnim kotom prenasa znatno vecje sile kot jermenski prenos. Ker veriga ne potrebuje takega zatezanja, kot jermen, je sama konstrukcija bolj enostavna. Velika slabost veriznih prenosov je, da le ti ne delujejo elasticno, pac pa so povsem togi.

Verizni prenosi zahtevajo podmazovanje, velikokrat pa jih je potrebno tudi zascititi proti vdoru prahu na tekalne povrsine.

Verizni prenosi se uporabljajo pri:
a. gradnji transportnih naprav,
b. gradnji industrijskih motornih vozil,
c. gradnji kmetijskih strojev.

Dobro je, ce je vlecni del verige na zgornji strani prenosa. Pri vecjih medosnih razdaljah in vertikalnem polozaju prenosnika so potrebni zatezni zobniki. Zatezne zobnike je potrebno vgraditi tudi takrat, ko ena veriga pokriva vec veriznikov. Zaradi plasticne deformacije verige po dolgotrajnem obratovanju je potrebno predviditi veckratno kontrolo in pritegovanje verige - po potrebi. Za meja dopustnega povesa se vzame poves za 2% medosne razdalje.

Verige so izpostavljene tudi vibracijam, do katerih prihaja zaradi udara pri podonu delavnega stroja, oz. zaradi pogonskega stroja - motor z notranjim izgorevanjem.



Zacetek

2.1. Vrste verig in spojev (za spajanje koncev verig)

Kot pogonske verige se uporabljajo; odvisno od hitrosti vrtenja in obodne hitrosti; razne vrste zglobnih verig. Najpogostejsi tipi zglobnih verig so:
1. Verige z jeklenimi sorniki - po DIN 654,
2. Razstavljive zglobne verige - po DIN 686
3. Gallova veriga po DIN 8150 in 8151
4. Valjcne verige po DIN 8287
5. Verige s tuljkom po DIN 73232
6. Verige Rotary po DIN 8182
7. Zobcaste verige po DIN 8190
8. Specialne verige - verige s tulkom po DIN 8164

Koncni spoji se lahko sestavijo potem, ko imamo verigo ze na veriznikih, ce je le mozno premikat gred enega od veriznikov. Verige z zakrivljenimi spoji imajo lahko poljubno stevilo clenov. Medtem, ko morajo imeti verige z ravnimi spoji sodo stevilo clenov. Koncni cleni se spajajotako, da bocno vstavimo spojnico z sornikoma. Iz nasprotne strani se namesti ploscica in varovalka.



Zacetek

2.2. Idejna resitev programa

Vednosti v posameznih blokih so razlozene v poglavju preracun!



Zacetek

2.3.  Preracun

2.3.1. Izracun udarne sile
 
 Legenda:
                P [W]...........podana moc prenosa,
                m [/]...........faktor nosenja verige,
                k [/]...............faktor moci
Udarna moc Pd reducirana na enovrstne verige je odvisna od vrste pogona (pogonski in gnani stroj) in stevila zob malega zobnika, ker z1 pogojuje obodno hitrost.

Po izracunu udarne moci po tabelah izberemo tip verige (to naredi program samdejno).

2.3.2.Izracun stevila clenov verige
Predenj zacnemo z izracunom clenov verige, izracunamo stevilo zob velikega veriznika (z2=z1*i).
 
Legenda:
                a' [mm] .................zeljeno prestavno razmerje - vhodni podatek,
                p[mm]........korak verige,
                z1[/].........stevilo zob manjsega veriznika
                z2[/].........stevilo zob vecjega veriznika

2.3.4. Izracun hitrosti verige
 
Legenda:
                d1[mm]..............kinematski premer veriznika,
                n1[1/min]..............hitrost vrtenja manjsega veriznika,

2.3.5. Izracun vlecne sile verige
    
Legenda:
                    P[W]..............prenosna moc
                    v[m/s]............hitrost verige

2.3.7. Izracun skupne vlecne sile
 

2.3.8. Izracun faktorja varnosti proti lomu spojev  
 
Legenda:
            Fm[N]...............lomna sila verige,
            y[/].................lastnost udara. Ce je izracunan faktor varnosti Sm vecji od Sd (tabele - program izpise samodejno), potem so zadovoljene vse zahteve o varnosti prenosa. Ce pa to ne drzi, izberemo dvo ali treo- vrstno verigo!

 3. JAVA SCRIPT

3.1. O programskem jeziku 

Z njim je mozno kreirati aktivne HTML dokumente, ki so sestavljeni iz gumbo, vnosnih polj,...
Ukazne strukture JavaScripta so podobne programskema jezikoma Java in C.

Ukaze v JavaScriptu zapisujemo v programu za oblikovanje spletnih strani, ali pa kar v poljubnem urejevalniku besedila . Program shranimo v datoteko z koncnico .HTML (kot spletni dokument).

Vse ukaze jezika JavaScript zapisujemo v blok ukaza SCRIPT:
<SCRIPT LANGUAGE="JavaScript">
ukazi jezika JavaScript
</SCRIPT>
 
Komentarje v bloku SCRIPT pisemo za:    //
 
Ukaze vecinoma pisemo v obliki funkcij (primer funkcije linearne interpolacije):
<SCRIPT LANGUAGE="JavaScript">
function INTERPOL(x01,x02,y01,y02,x00)   {
 k01=(y01-y02)
 k02=(x01-x02)
 k03=(y02*x01-y01*x02)
 return k01/k02*x00+k03/k02   }
</SCRIPT>

Spremenljivke definiramo pred uporabo:
var k01,k02,k03,x01,x02,y01,y02,x00,y00
 
Program razlikuje med velikimi in malimi crkami, zato je treba biti pri definiranju in uporabi imen funkcij, spremenljivk, objektov,... z velikimi in malimi crkami zelo  POZOREN!!!

Matematika:
Dolocitev stevila pi:   Math.PI
Uporaba kotnih in ostalih matematicnih funkcij: Math.sin(kot v radianih)
Uporaba vektorjev (zaporedij):   dwkat=new Array(20,22.5,25,28,31.5,35.5,40,45,50,56)
 

3.2. Uporaba programa VERIZNI PRENOS

Spodnja slika predstavlja vhodni del programa. Tako izgleda program, ko ga pozenemo.

Na zadnji sliki pa je prikazano okno, v katerem so rezultati programa.