Menim, da sem cilj diplomske naloge dosegel. To ne pomeni, da je modelirnik popoln in da je njegov razvoj konèan. Izdelani modelirnik je lahko osnova za nadaljnje delo.
Glavni cilj naloge je bilo zgraditi bazo modelirnika. Teoretiène osnove opisa teles so znane ¾e vrsto let, vendar pretvorba te teorije v raèunalni¹ki program loèi dobre od slab¹ih modelirnikov. Modelirnik sem zasnoval tako, da je èimmanj odvisen od raèunalnika, kjer se modelirnik izvaja. Zato sem grafièni del modelirnika napisal sam, èeprav bi se lahko z dosti manj truda oprl na grafièno knji¾nico Open GL. Knji¾nica vsebuje funkcije, ki skrbijo za senèenje ploskvic, skrivanje robov in izvajajo transformacije nad ploskvicami. Knji¾nica se poèasi razvija v standard, vendar zaenkrat ¹e ni standardni del veèine operacijskih sistemov.
Podatki in pojmi v diplomski nalogi so zapisani v tak¹nem vrstnem redu, kot sem jih spoznaval ob izdelavi diplomske naloge. V prvem poglavju so na splo¹no in v grobem opisani modelirniki, njihova zgradba in na kratko tudi razlike med njimi. Sledita poglavji 3 in 4, ki opisujeta teorijo dveh naèinov predstavitve teles v modelirnikih. Poglavje 5 poda teoretiène osnove opisa geometrijskih pojmov (ploskev, daljica, toèka) v bazi modelirnika z uporabo povr¹in in krivulj NURBS. Vsa tri poglavja predstavljajo teoretiène osnove, na katerih je zgrajen modelirnik, opisan v poglavju 6. V dodatkih so opisani ukazi modelirnika, strukture knji¾nice NURBS-ov in uvodne datoteke za predstavitev teles z mejami in opis ukaznega jezika Scheme.