1 Uvod

V zadnjih desetih letih je racunalniska grafika iz laboratorijev univerz pricela zahajati v vsakdanja podrocja uporabe. Srecamo jo pri vizualizaciji v medicini, kot orodja CAD v strojnistvu, arhitekturi in drugod. Stalni cilj vecine raziskav v razvoju je generiranje realisticnih prikazov objektov z racunalnikom. Metoda sledenja zarku (ray-tracing) je ena od pomembnih pristopov pri resevanju modela osvetlitve, ki je kljucna naloga pri generiranju realisticne slike.

Paralelizacija je ena od najbolj obetajocih smeri k povecanju zmogljivosti, v aplikacijah CAD, kot tudi v drugih podrocjih uporabe. To je se posebno res za podrocje racunalniske grafike.

Za razliko od drugih naporov v racunalniski grafiki, je v tem delu poudarek na integraciji racunalniske grafike in paralelizacije. Paralelizacija v racunalniski grafiki je mozna na razlicnih podrocjih, kot so:

• Geometrijsko modeliranje: Algoritemske resitve problemov pri prikazu geometrijskih objektov (npr. Izracunavanje potovanja orodja za NC stroje). Veliko algoritmov na podrocju geometrijskega modeliranja je racunsko zelo intenzivno in primerno za paralelizacijo.
• Upodabljanje in animacija: Vizualizacija geometrijskih objektov na opticnih izhodnih napravah. Vecino metod v upodabljanju je mozno direktno paralelizirati, brez vecjih tezav s komunikacijo.
• Obdelava slik: Pomembno podrocje, ki zajema izboljsavo kvalitete slik, razlicne efekte za popacitve, kot tudi korekcije v osvetlitvi.
• Razpoznavanje vzorcev in gledanje: Avtomatsko generiranje geometrijskih objektov v racunalniku iz dvodimenzionalnih slik. Razpoznavanje je racunsko zelo intenzivna operacija (npr. OCR - Optical Character Recognition).
• Vizualizacija: Splosen pojem s katerim zajamemo graficni prikaz informacij aplikacije, najveckrat rezultate obdelave kaksnega znanstvenega problema.

• 1.1 Namen dela
• 1.2 Pregled magistrskega dela
• 1.3 Prispevki magistrskega dela