Prednost dvo masnega sistema pred enomasnim je v manj�i pre�ni sile, saj pri preizkusu te�imo za tem, da bi obremenjevali plati��e s �istim upogibnim momentom.
Slika 
prikazuje vpliv namestitve druge mase na
velikost pre�ne sile in upogibnega momenta. Na skici a deluje
enotska sila F na ro�ici enotske dol�ine in ustvarja v
plati��u enotski moment in enotsko pre�no silo. Skica b pa
prikazuje spremembo, �e na polovi�i palice dodamo silo velikosti
polovico enote. Vneseni moment v plati��e se sicer zmanj�a na 
enote ob hkratnem zmanj�anju pre�ne sile na 
enote.
/subsectionIzvedba regulacije in merjenja veli�in na stroju HOFMANN
Slika prikazuje princip merjenja in regulacije.
Elektro motor z nastavljivim �tevilom obratov poganja pesto na
katerem so name��eni ute�i. Na os elektro motorja je pritrjen
tahogenerator, ki regulatorju in oja�evalcu mo�i posreduje
informacijo o trenutnem �tevilu vrtljajev EM. V isti regulator
pride tudi podatek o upogibnem momentu, ki ga izmerimo s pomo�jo
merilnih listi�ev. Po ustrezni pretvorbi in primerjanju obeh signalov
regulator krmili �tevilo obratov elektro motorja z namenom ohranitve
konstantnega upogibnega momenta.
Za merjenje upogibnega momenta je uporabljena elektri�na uporovna metoda merjenja z Wheatstonovim mosti�em name��enim v bli�ini plati��a. Merilni mosti� je naprava s katero dose�emo izjemno visoko to�nost pri merjenju ohmskih upornosti. Neznano veli�ni primerjamo z znano, z ni�elnim indikatorjem pa le ugotavljamo dolo�eno stanje v vezju, zato na merilno to�nost vpliva le to�nost uporabljenih elementov vezja in vpliv okolice ne pa to�nost indikatorja.
Uporabljen je odklonski Wheatstonov mosti�, ki ga ne uravnove�amo, zato je odklon indikatorja sorazmeren merjeni veli�ni. To varianto uporabljamo za kontinuirano merjenje spremenljivih uporov. Uporabljena je polno mosti�kovna vezava, kjer se spreminjajo vrednosti vseh �tirih uporov, ki so name��eni vzporedno z osjo upogibne ro�ice, tako da merijo normalne deformacije ro�ice. Zaradi linearnih povezav
predstavlja izmerjeni raztezek merilo velikosti upogibnega momenta. Signali posameznih merilnih listi�ev se sprot se�tevajo tako da je vseskozi na razpolago maksimalna vrednost upogibnega momenta.
Signal, ki ga posreduje mosti� gre skozi oja�evalec, nizko pasovni filter in detektor sunkov. Tako obdelan signal, ki predstavlja upogibni moment se primerja z zeljenim momentov. V primeru razlike obeh vrednosti se ta posreduje v regulator in oja�evalec mo�i.
Opletanje upogibne ro�ice in s tem tudi velikost deformacij
plati��a merimo z dvema za 
premakjenima pokazateljema
nihajne poti.
Dejansko sta to senzorja, ki merita hitrosti ro�ice. Delujeta na principu inducirane napetosti. Kot izhod iz vsakega senzorja dobimo napetost
Pot dobimo z integriranjem napetosti (hitrosti) po �asu. Opletanje ro�ice se izri�e na prikazovalniku. Oblika poti popisuje porazdelitev trdnosti plati��a v kro�ni smeri. Hkrati pa napove mesto nastanka razpoke. Sam razpoka se pojavni v smeri pravokotno na smer maksimalne poti ro�ice.