Disk in obroč platišča sta bila modelirana ločeno. Za osnovo so bil uporabljen volumski model (Solid model), ki se je izkazal za najprimernejšega, ker z njim lahko definiramo volumen, ploskve, ki omejujejo volumen in robove telesa. V danem primeru so bili uporabljeni robovi modeliranih teles, kot osnova za izdelavo žicnih modelov diska in obroča. S pomočjo žičnih modelov so bile definirana mrežna polja (Mesh areas).
Na slikah () in () sta prikazana profila, ki sta bila uporabljena za izdelavo realnega modela platišča namenjenega predtsavitvi. Volumska modela diska in obroča sta bila dobljena z rotacijo obeh profilov za . Luknje za vijake, okrasne luknje in luknje za centrirne čepe so bile izdelane s pomočjo orodja na sliki (). Zagornja dva profila sta služila za izdelavo profilov na slikah () in ().
Z rotacijo obeh profilov sta bili izdelani rotacijski telesi, ki sta bili nato vtisjeni vsako v svoj kvader.
S tem sta bili dobljeni orodji za izdelavo diska in obroča. Orodji sta prikazani na slikah () in (). V orodje za izdelavo diska je bilo vtisjeno še orodje na sliki () s čimer so bile izdelane ustrezne izvrtine ter orodje na sliki () za izdelavo izboklin na mestih vijakov.