3.1 Vhodna datoteka

Poznavanje fizikalih lastnosti zgradbe je osnova za toplotni izracun. Projektant naj bi programu podal le najnujnejse podatke. Vse ostale podatke potrebne za izracun pa naj bi program izpeljal sam ali pa jih poiskal v ustreznih tabelah (snovne lastnosti, dovoljene upornosti). Opis zgradbe s tekstovno datoteko je pri raznih preracunih primeren zaradi enostavnega vnosa, veckratnega preracunavanja in arhiviranja.

Vhodna datoteka naj bi imela strukturo vhodih podatkov tako, da bi upostevala naslednje dejavnike vnosa:

• nabor vhodnih podatkov naj bo cim manjsi
• vhodni podatki naj se ne podvajajo
• datoteka naj bo enostavno berljiva za cloveka kot tudi za program
• strukura mora omogocati vnos za vecino zgradb, tudi za najbolj zahtevne zgradbe
• vhodni podatki naj omogocajo tudi enostavno graficno kontrolo rezultatov

Iz enacbe 1 je razvidno, da potrebujemo za izracun prostorov zgrabe snovne lastnosti konstrukcije k, povrsino A (stene, tla, strop) in temperaturo v in izven prostora. Z ustrezno hierarhicno zgradbo lahko izpolnimo vecino nastetih dejavnikov. Osnovni gradnik prostorov naj bo pravokotna povrsina, podana z dvema diagonalnima tockama v 3D prostoru. Iz polozaja obeh tock se lahko razbere ali je to vertikalna, horizontalna ali posevna povrsina. Ce si prostori delijo povrsino (ista stevilka povrsine), potem se uposteva temperatura sosednjega prostora in ne zunanja projektna temperatura.

Hierarhija in nacin izracuna narekuje naslednje zaporedje v vhodni datoteki:

1. Naziv izracuna, klimatska cona, projektna zunanja temperatura.
2. Konstrukcije zidov, tal in stropov. Vsaka konstrukcija ima stevilko, naziv, stevilko karakteristicnega tipa konstrukcije za kontrolo dovoljene prehodnosti (tabela 2). Sledi opisni seznam materialov slojev v smeri od notranjosti proti zunanjosti, s podajanjem debeline vsakega sloja v cm.
3. Popis povrsin prostorov. Podaja se stevilka povrsine, stevilka konstrukcije in diagonalni tocki .
4. Odprtine v povrsinah (okna in vrata). Stevilka odprtine, stevilka povrsine, toplotna prehodnost k, diagonalni tocki in naziv.
5. Prostori. Stevilka prostora, temperatura, stevilo povrsin, naziv, seznam povrsin.

  
Slika 2: Cakalnica z vetrolovom velikosti m.

Ob znanih podatkih je tako mozna kontrola dovoljenih toplotnih prehodnosti konstrukcij in izracun toplotnega toka v prostorih.

Primer popisa zgradbe (slika 2) sestavljene iz dveh prostorov dimenzije m in m:

 
projekt Testna zgradba 
cona 3
temperatura -10

konstrukcija 1
Zunanji zid
tip 1
Apnena malta                    2
Klinker op.-polna,izv. (1900)  25
NOVOLIT 50                      5
JUB-osnovni omet                0.8
JUB-Teranova                    1.2


konstrukcija 2
Predelna stena
tip 2
Apnena malta                    2
Klinker op.-polna,izv. (1900)  25
Apnena malta                    2

konstrukcija 3
Tla
tip 5
Parket                          1
Cementni estrih                 3
PVC folija, mehka               0.03
TERVOL TP - 12                  6
Bitumen                         0.4

konstrukcija 4
Ravna streha
tip 9
Betoni s kam. agregati (2200)  12
TERVOL DPP                     10
Bitumen                         0.4

povrsine 11
 1 1  0.0 0.0 0.0  4.0 0.0 2.5
 2 2  4.0 0.0 0.0  4.0 4.0 2.5
 3 1  0.0 4.0 0.0  4.0 4.0 2.5
 4 1  0.0 0.0 0.0  0.0 4.0 2.5
 5 1  4.0 0.0 0.0  6.0 0.0 2.5
 6 1  4.0 4.0 0.0  6.0 4.0 2.5
 7 1  6.0 0.0 0.0  6.0 4.0 2.5
 8 3  0.0 0.0 0.0  4.0 4.0 0.0
 9 4  0.0 0.0 2.5  4.0 4.0 2.5
10 3  4.0 0.0 0.0  6.0 6.0 0.0
11 4  4.0 0.0 2.5  6.0 6.0 2.5

odprtine 3
1 1 2.8  Okno
   1.5 0.0 1.0  2.5 0.0 2.0
2 5 3.5  Vhodna vrata
   4.5 0.0 0.0  5.5 0.0 2.0
3 2 2.5  Notranja vrata
   4.0 2.0 0.0  4.0 3.0 2.0

prostori 2
1 20.0 4 Cakalnica
  1 2 3 4
2 -5.0 4 Vetrolov
  2 5 7 6